23 stvari za zdrav partnerski odnos

Nedavno sem imela intervju s terapevtko, ki je v pripravi novih delavnic in programov, na temo zdravega partnerskega odnosa. Skozi odgovarjanje na njena vprašanja, sem prišla v stik z globoko hvaležnostjo za svoj partnerski odnos.

Sicer je zveza še dokaj sveža, ampak se je v tem kratkem času zgodilo že mnogo stvari in prišlo do precejšnjih transformacij, ob delu na sebi. Tudi sama čutim, da sem druga oseba, kot sem bila leto, kaj šele več let nazaj. 

Ker sem v tem življenju šla že skozi zelo nezdrave partnerske odnose in je razlika, če primerjam s trenutnim  partnerskim odnosom ogromna, sem se odločila, da s tabo delim 23 ključnih stvari za zdrav partnerski odnos. Stvari, ki so pomagale meni graditi trenuten odnos, v upanju, da tudi tebi doprinesejo k pripravi na nov partnerski odnos ali izboljšanju trenutnega odnosa.

To ne pomeni, da imava sedaj s partnerjem odnos, ki je brez kakršnihkoli izzivov, ampak, da znava čez te izzive in jih vidiva kot priložnosti za rast in poglobitev odnosa. 

K blogu je pristopil tudi moj partner, ki je šel skozi blog in k določenim stvarem dodal svoj komentar. 

23 stvari, ki so najbolj doprinesle k zdravju najinega odnosa:

  • Poznavanje sebe

Ključna stvar, ki doprinaša k temu, da se v odnosu ne izgubim in da znam izraziti svoje potrebe, meje. Bolj kot spoznavam sebe, bolj tudi spoznavam svojega partnerja in v tem je en lep čar odnosa, da en dan ni enak drugemu in da se ohranja neka svežina odnosa, ker se praktično ves čas na novo spoznavaš.

  • Potrpežljivost

To je bila ena izmed prvih kvalitet, ki sem se jih naučila v tem odnosu. Da dajem sebi in njemu čas, ko to potrebujem/potrebuje. Kar nekajkrat, čisto na začetku odnosa, oz. bolj dopisovanja, sem pomislila, da iz odnosa ne bo nič. Bila sem precej nestrpna in se soočala s svojimi pričakovanji. 

Vse dokler nisem spoznala, da se je dobro sprostiti, prepustiti, uživati v tem, da je proces spoznavanja počasnejši, kot je bil ponavadi (in nič manj zanimiv zaradi tega) ter da se nikamor ne mudi. 

Partner je pri tej točki dodal še potrpežljivost na drugačnost. Da ne odnehaš, ko se odpre nekaj drugačnega/novega, ampak počakaš in vidiš, da s tem ni nič narobe. Potrpežljivost tudi do sebe, da pri sebi razmisliš ali ti je OK ali ne, da partnerja sprejmeš takšnega kot je. Vsak si pa zasluži priložnost. 

  • Iskrenost

Spomnim se najinega 1. zmenka, ko sem bila zelo nervozna in na zmenku ves čas govorila, skoraj brez prestanka. Po zmenku sem se odločila, da želim tokrat iti cela v odnos ali pa sploh ne. Bilo me je spet strah, ampak sem šla iz cone udobja in mu poslala sporočilo ter se iskreno izrazila o svojem strahu, ki je sprožil moje vedenje na zmenku. Izrazila sem iz katerega vzorca to izhaja. Bila sem presenečena, da je bila iskrenost na drugi strani tako lepo sprejeta, namreč doslej tega še nisem doživela. 

Ob tem sem se čutila sprejeto, da sem čisto OK takšna kot sem. Občutila sem razumevanje in podporo. Hkrati pa tudi zagon, da še večkrat stopim iz cone udobja in se popolnoma iskreno izrazim. In ta gola iskrenost, ki sem jo izražala vsak dan, je poglabljala najin odnos. Iskrenost tako o svetlih, kot temačnih delih sebe. Ničesar nisem zadržala zase ali prirejala. Raje sem tvegala, da ostanem sama, kot da bi izgubila sebe in se ne izrazila takšna kot sem.

Partner je izrazil, da je zanj iskrenost prispevala k sproščenosti, da se je lahko sprostil v zvezo, bil to kar je in ni bilo nobene potrebe po igranju vlog, kakor so mogoče bile v preteklih zvezah, ko iskrenost ni bila tako podprta, sprejeta. 

  • Sprejemanje

Da se odpiram pred drugačnostjo. Da pogledam iz drugega zornega kota in kaj se lahko iz te drugačnosti naučim. Kam me sprejemanje nečesa novega ali pa mogoče že znanega in celo potlačenega v nezavedno lahko pripelje.

Tukaj sem imela precej izzivov, ko se nisem želela soočiti z nečim, kar je on pomagal privleči iz mene na plano. Se je pa ravno v tem, da sem te delčke sebe sprejela, nahajal največji napredek zame.

  • Prevzemanje odgovornosti zase

Da sem v trenutkih, ko so prišli izzivi, pogledala vase in preverila iz kje določen izziv izhaja in ne krivila partnerja za to. Da sem imela zavedanje, da sem za vso slabo voljo, počutje, … odgovorna sama. Da je to, kar se dogaja zunaj mene samo ogledalo, ki mi kaže stanje, ki ga imam znotraj sebe. 

Če dam konkreten primer; ko se je pojavila jeza do partnerja glede kakšnega dejanja – da sem se zavedla, da je to moja jeza do nekega dela sebe, ki ga ne želim sprejeti in da partner tukaj prav zares nima nobene veze. V bistvu jo ima, s tem, da mi je pokazal, kje znotraj sebe imam še priložnosti za rast. In iz tega zavedanja je potem vedno zrastla hvaležnost, da mi pomaga, da se lahko vedno bolj približujem sebi. V sklopu prevzemanja odgovornosti sem mu dala večkrat vedeti, da to kar se mi dogaja – četudi je bil on del zunanje situacije, nima prav zares nobene zveze z njim in da je to moje.

*Na voljo sta delovna zvezka “Prebudi žensko v sebi“ in “Spoznaj sebe“, ki ju lahko naročiš TUKAJ

  • Prezentacija 

Mogoče se bo komu zdela nekoliko čudna kvaliteta, ampak jaz bi rekla, da je to ena izmed top 5 kvalitet, ki prispevajo k globini najinega odnosa. 

Da sem mu, ko sem v sklopu terapij raziskala vzroke za moje slabo počutje, izbruh čustev, … ter prišla do vzorcev in jih transformirala, večino procesov pojasnila. Od začetka do konca, povsem iskreno. Vsaj tiste, za katere sem vedela, da lahko vplivajo na odnos, oz. k boljšemu razumevanju mene in mojega delovanja, razmišljanja. Izrazila sem npr. Iz kje iz otroštva izvira vzorec za moje delovanje danes v zvezi, zakaj mi je bilo težko delovati drugače, do kakšnih ugotovitev/spoznanj glede sebe sem prišla po transformaciji vzorca in pri čem me lahko podpre (če želi), da grem še lahkotneje naprej. 

To, da sem si za pojasnjevanje sebe vzela čas in v to vložila trud, je, iz mojega vidika, obrodilo ogromno sadov in če bi se še enkrat vrnila na začetek zveze, ne bi bilo prav nič drugače. Iz mojega vidika je to doprineslo k temu, da me je enostavno razumel. Kot se je izrazil sam, potem ni več “taval v temi”. Ko sem si vzela čas in se resnično pojasnila, nisem potem potrebovala tega početi nonstop. Enostavno sem se čutila razumljeno in podprto tam kjer sem si želela, brez da bi potrebovala prositi za to. 

Sem hvaležna, da sem v tej zvezi in deloma že pred njo prišla do spoznanja kako zelo pomembno je vse to od zgornjega, namreč v prejšnjih zvezah nisem znala prav nič od tega. Tudi sama tega nisem dobivala med vzgojo in sem se morala kasneje, v odrasli dobi, vseh teh kvalitet sama priučiti.

  • Nenasilna komunikacija

Vzpostavitev varnega in mirnega prostora za komunikacijo, dopuščanje prostora, da se lahko druga oseba v polnosti izrazi (kljub morebitnim lastnim frustracijam, ki se vmes sprožajo) in trud po razumevanju druge osebe delajo čudeže. Iz srca priporočam udeležbo na kakšnem preverjenem tečaju. 

  • Preverjanje razumevanja

Ena izmed ključnih stvari, ki jih jaz vidim, da so prispevale k zdravju najinega odnosa je bilo tudi to, da sem pogosto preverjala, kaj zanj določene stvari/besede pomenijo. Npr. ko je govoril o varnosti, da sem ga povprašala o njegovi definiciji varnosti, itd. 

Smo si namreč različni, z različno zgodovino in to prispeva k različnemu razumevanju stvari. V preteklih zvezah nisem nikoli to počela in ta samoumevnost je pogosto vodila k marsikateremu razočaranju. 

Prav tako sem redno preverjala, če se sama izražam dovolj razumljivo zanj, da me lahko razume. 

  • Hvaležnost

Ko sem na intervjuju izjavila, da se mu zahvalim, ker pride domov na kosilo, je dejala terapevtka: “Kaj ne živita skupaj?” Ja živiva, ampak mi nič ni samoumevno. Hvaležna sem, da si med delom vzame čas za naju in pride domov na kosilo.

Trudim se mu zahvaliti za vsako stvar, s katero me podpre, ko me sprejme, ko mi izrazi ljubezen, nežnost, … nič mi ni samoumevno. Tudi on je sčasoma začel sam od sebe izražati hvaležnost za vse mogoče malenkosti. 

Na začetku sva imela rutino, da sva si vsak konec vikenda si izrazila za kaj sva hvaležna. To je potem preraslo v navado in sedaj si to izražava redno. 

Vsak skupen trenutek mi je dragocen. Dostikrat opažam, kako si partnerji začnejo lastiti eden drugega in ta hvaležnost kar izgine. Začnejo jemati partnerja, kot da ima neke obveze do njih. O tem bom nadaljevala v naslednji točki.

  • Zavedanje pomena svobode v partnerstvu

Nihče ni last nikogar. Vsako bitje ima pravico svobode in izbire. Sprejemanje tega, da se lahko jaz odločim zapustiti to zvezo, kadar in če bi to želela in sprejemanje tega, da se lahko to odloči tudi on, naju je iz mojega vidika zelo povezalo. Iz tega tudi izhaja, da nič ni samoumevno in da je vsak trenutek dragocen. Zvestobo lahko obljubim namreč samo sebi, partnerju pa lahko obljubim da bom vedno golo iskrena glede sebe in glede odnosa.

V imenu spoštovanja partnerjeve svobode ga tudi ob vsaki aktivnosti povprašam, če bi mu bilo OK v tej aktivnost sodelovati z mano ali pa mi pri določeni stvari pomagati. Zavedam se, da to ni njegova naloga. Enako si želim tudi v njegovem odnosu do mene, da spoštuje mojo svobodo in upošteva, kaj mi je OK in kaj ne.

  • Dopuščanje izbire

Sovpada s svobodo. Da se zavedam svoje svobode in izbire in da to dopuščam partnerju. Da lahko izbere ali bo kakšen dan raje z mano ali raje s prijatelji. Da imam tudi jaz izbiro, da lahko počnem aktivnosti sama ali z njim.

Kot je izrazil partner, je iz njegovega vidika dopuščanje izbire doprineslo k temu, da se počuti sproščenega v odnosu, sprejetega, da lahko počne stvari, ki njega polnijo/veselijo, da lahko da sebe v odnos, se čuti svobodnega – npr. ohranjati stike s kolegi.

  • Iskanje skupnih aktivnosti

Prepuščanje temu kar partner predlaga in dopuščanje priložnosti za to, da odkrijem nove stvari in aktivnosti, ki me veselijo in da prav tako odkrijem tiste, ki pa me ne veselijo. 

  • Podpora

Da četudi kdaj pride na površje nestrpnost ali frustracija, da se potrudim ugrizniti za jezik, pogledati kasneje sama pri sebi, komu je ta nestrpnost ali frustracija prav zares namenjena. Da se ga trudim podpirati, četudi je meni včasih kakšna stvar sprva nesmiselna.

  • Zaupanje

Zaupanje vase. Težko gre zaupati partnerju, če sami ne vemo kaj zaupanje sploh je. In prvo se tega učimo pri sebi, da lahko kasneje to damo drugemu. Sama vidim pri sebi, kako pomembno je zaupanje v to, da sem varna, podprta in da imam notranjo moč se izraziti, ko je to potrebno, mogoče celo postaviti mejo. In ta odnos mi je prav gotovo velik Učitelj kar se tiče odpiranja na zaupanje vase. 

  • Postavljanje mej

Kot pomembno stvar v najinem odnosu vidim tudi to, da se izrazim kaj mi je OK in kaj ni. Npr. moški včasih nimajo občutka pri tem kaj za nas ženske pomeni nežnost dotika. Zato mi je bilo pomembno se izraziti, kaj zame pomeni nežnost dotika in s kakšno jakostjo mi je OK, da se me dotika in s kakšno ne. V tem primeru sem mu, za lažje razumevanje, sama skozi dotik na njegovem telesu pokazala, kaj pomeni nežen dotik zame. 

  • Preverjanje napredka

S tem mislim na to, da vsake par mesecev preverim kje sva v zvezi. Npr. kaj mu je bilo doslej najbolj všeč od najinih aktivnosti, kako bi ga lahko še bolj podprla v prihodnje, kje čuti, da bi si želel še več svobode ali sprejemanja, itd. S tem dobim več jasnosti glede najinega odnosa; kje se je ustvarila nova globina ali pa kje so še priložnosti za to. Namreč mi je pomembna rast sebe in posledično tudi poglabljanje rast najinega odnosa.

Partner je dodal, da tudi njemu to doprinese, da ve kje je in da mu s temi vprašanji pokažem, da mi je odnos res pomemben.

  • Preverjanje jezika ljubezni 

To se prepleta z razumevanjem partnerja. Da sem preverila, kaj zanj pomeni ljubezen in kako mu je najbližje, da mu pokažem, da ga imam rada. S tem bi lahko rekla, da je kvaliteta izražanja ljubezni in preživljanja skupnega časa zrasla na višji nivo.

Dostikrat partnerji prevečkrat sklepajo po sebi, da tako kot njim ustreza, da se jim izkazuje ljubezen, da tudi njihovim partnerjem. Sploh ni nujno. Tukaj priporočam branje knjige 5 jezikov ljubezni. 

  • Čas

Da si aktivno vzamem čas zanj. Ne le, da mu to rečem, ampak tudi pokažem z dejanji in pozornostjo. Da ni bežanja na telefon ali delanja več stvari hkrati, ampak, da imam res  fokus samo na njemu. Da ga mu namenim pogled, nežnost dotika in da mu aktivno prisluhnem, ko se želi izraziti. Da mu ne skačem v besedo, ampak samo poslušam in preverjam razumevanje. Včasih je za to dovolj 5 minut, včasih pa par ur. 

  • Trud

Da se zavedam, da je trud pomembnejši od popolnosti. Da npr. če pride kakšen dan, ko se mi ne da skuhati kosila, da se vsaj potrudim pripraviti nekaj malega, četudi samo solato ali pa vsaj lepo pripravim mizo, da nekaj naročiva – da naredim vsaj en mali korak naprej proti njemu. In vidim, da to takoj opazi in ceni s tem, ko izrazi hvaležnost. Torej, da delam vsaj male korake naprej proti njemu, četudi bi kakšen dan najraje ne naredila nič. 

Partner je pri tem izrazil, da so tudi malenkosti pomembne. Da včasih, ko se ti ne da, in se ti zdi, da nimaš energije, da bi se potrudil, da je že en mali trud ogromno – četudi se tebi zdi malo.

  • Sproščenost, igrivost

Zame absolutno ogledalo zdravja v zvezi. Takrat, ko sva oba čisto sproščena, se predava igrivosti, vem, da sva se našla na skupni točki in da je prav vse v najlepšem redu.

DUHOVNI NIVO

Par točk, ki se sicer prepletajo s prejšnjimi točkami, ampak mogoče bolj izhajajo iz duhovnih nivojev. Napisane so zate, če si v partnerski zvezi želiš tudi duhovne rasti.  

  • Predanost partnerju

Velik preskok pri globini v zvezi je zame bil, ko sem kognitivno transpersonalne terapije začela kombinirati z raziskovanjem duhovnosti, oz. transpersonalnih vidikov obstoja. Ko sem delala na sebi izključno na avtentičnem nivoju, se mi je zelo “zbildal” ego in zavedanje, da zmorem vse sama, da sem svobodna, itd. Ko pa sem začela kombinirati to z duhovnostjo, se je pa moj svet kar malo obrnil na glavo.

Namreč ego v tem delu odpade in razmišljanje “vse zmorem sama” se spremeni v popolno predanost partnerju, ki ga ne vidiš zgolj več kot samo fizično bitje, ampak vidiš čez to. 

In skozi takšne ter drugačne duhovne uvide, o katerih bom kdaj drugič še kaj več, se pogled na partnerja spremeni. Ker se tudi pogled nase spremeni. V tem se je znotraj mene rodilo ogromno predanosti in želje po čaščenju partnerja. Če ne razumeš čisto zakaj se gre in bi si želel/a, priporočam kakšno tantrično knjigo, poglabljanje odnosa med Shakti (božansko žensko) in Shivo (božanskim moškim). 

Tudi partner je pri tem izrazil, da se pogled na osebo nasproti tebe spremeni. Da ni več le fizična pojava, ampak, da dobi povsem nov pomen, globino. 

  • Dojemanje partnerja kot duhovnega Učitelja

Delo na duhovnosti je prispevalo tudi k temu, da svojega partnerja vidim kot svojega duhovnega Učitelja, ki je kanal za to, da mi preda določene življenjske modrosti in resnice, če jih želim videti/slišati. Vsakič, ko se srčno odprem na partnerja se naučim nekaj novega o sebi. Za to sem mu izjemno hvaležna. Dodaja tudi partner, da sem tudi jaz zanj velika Učiteljica in da je za to zelo hvaležen.

  • Čaščenje partnerja

Z delom na duhovnosti se spremeni tudi spolni odnos. Ne gre se več samo za živalski način delanja otrok in zadovoljevanja potrebe po sprostitvi ali orgazmu, ampak za ritual, ki ima višji namen.  Za ritual, v katerem se trudim popolnoma odpreti, se predati, zaupati in v katerem želim rasti. Ritual v katerem se trudim ravnati s partnerjem karseda spoštljivo, ljubeče, predano. 

Stvari, ki so iz mojega vidika doprinesle k kvaliteti partnerskega odnosa, bi lahko še naštevala, ampak mislim, da sem v tem blogu zajela vse bistvene. Če sem bila kje nerazumljiva, te vabim, da mi pišeš na info@anjanaralocnik.com in se bom potrudila še bolje pojasniti. 

Pri kvaliteti odnosa vidim, da je spoznavanje in poznavanje sebe ključnega pomena, zato sem, v kolikor se ti soočaš z izzivi na tem področju, pripravila pripomoček, v obliki delovnega zvezka, s katerim lahko bolje spoznaš sebe. S tem, ko sem sama bolj spoznala sebe, sem se lahko tudi bolje skomunicirala in iz tega je nastalo več razumevanja, več globine. Te vabim k ogledu delovnega zvezka, na POVEZAVI, v kolikor začutiš željo po spoznavanju sebe.

Objem,

Anja

Deli blog s prijatelji!