Moje začetne težave v podjetništvu

Ko vodiš svoje podjetje, ti nihče ne daje navodil kaj bi moral storiti, kdaj in kako. Izziv zna nastati, če si bil navajen iz otroštva, da so ti ves čas drugi dajali navodila, ker so “vedeli bolje” in si večinoma delal/a, kot so drugi rekli (starši, šola, …). Potem kasneje v odrasli dobi si se recimo kje zaposlil/a in spet si imel/a nad sabo šefa, ki ti je prav tako dajal naloge. 

V podjetništvu pa se moraš kar naenkrat naučiti sklepati odločitve sam in prevzemati odgovornost za svoje življenje. 

Ta svoboda, ki jo občutiš naenkrat, ko te nihče več ne priganja k opravilom zna biti zavajujoča, včasih celo strašljiva, če tega prej nisi poznal/a. 

Zame je bil ta preskok iz redne službe v podjetništvo zelo naporen. Počutila sem se kot da sem kar naenkrat ostala kot riba na suhem. Kaj pa sedaj? Želja po tem, da delam kar me veseli je bila prisotna, ne pa znanje, izkušnje, kako to podpreti na prav način, kako se znati zoorganizirati, kaj šele sprostiti v to.

Prevzemanja odgovornosti nisem poznala in tudi nisem vedela kako to izgleda, kako se to občuti, to živi. Nisem imela priložnosti, da bi se do takrat tega na varen, podprt način naučila, to izkusila. Zato sem se v podjetništvu zaradi tega velikokrat zaletavala z glavo v zid. 

Največji izziv je bil, da se niti nisem zavedala, preden sem začela s podjetništvom, kaj vse to prinaša in kaj vse je potrebno, da lahko učinkovito, celostno podprem izražanje svojega poslanstva. Nisem se niti jasno zavedala svojega poslanstva, ker sem do podjetniške poti večinoma počela to kar so drugi želeli od mene. Vzorec iz otroštva sem prenesla v odraslo dobo. Nisem prav zares vedela/občutila kdo sem jaz in kam želim. Me je pa vodila močna želja po tem, da grem na svoje. 

In ta močna želja po tem, da grem na svoje, me je marsičesa naučila in peljala do tega, da spoznam sebe in svoje poslanstvo.

*Na voljo sta delovna zvezka “Prebudi žensko v sebi“ in “Spoznaj sebe“, ki ju lahko naročiš TUKAJ

Glede na nivo zavedanja, kot sem ga imela na začetku svoje poslovne poti, sem na drugi strani večinoma naletela na mentorje, ki so imeli podobno zavedanje kot jaz in če sedaj gledam nazaj, nisem bila prav zares podprta pri napredku. Bolj je bilo podprto moje ciklanje v krogu, kot pa resničen napredek. Ni bilo prisotnih znanj, izkušenj, zavedanja, da bi bili potrpežljivi, mi izključno reflektirali ter s tem izkazali zaupanje, da imam vse odgovore in moč za opolnomočenje že znotraj sebe. 

Dajali so mi nasvete na podlagi njihovih izkušenj, znanj, percepcij. Nič narobe s tem, vsak deluje kakor zna in je njemu OK. Kar želim povedati je, da meni osebno to ni doprineslo k opolnomočenju ali prevzemanju odgovornosti zase. Tako sem še naprej poslušala druge in v praksi izvajala njihove nasvete, namesto, da bi prisluhnila sebi in se naučila živeti svoje življenje. Prelagala sem odgovornost zase na druge. 

Danes vem, da sem na vsakem nivoju zavedanja dobila točno to kar sem potrebovala, zato, da bi se naučila prevzemanja odgovornosti zase. 

Naučila sem se ceniti pristno obliko podpore mentorjev, ki živijo to kar predajajo naprej. Hvaležna sem, da sem imela ves čas prisotno voljo po spremembi. Voljo po tem, da se stvari korenito spremenijo in da izstopim iz kroga prelaganja odgovornosti na druge. 

S to namero, da prevzamem odgovornost zase, so mi na pot stopili mentorji, ki so poznali pravi pomen opolnomočenja, prevzemanja odgovornosti in mi omogočili varen prostor, da se lahko sama opolnomočim in začnem prevzemati odgovornost za svoje življenje. Kot pravi rek, s katerim se popolnoma strinjam: “Ko je učenec pripravljen, pride učitelj.” Je bilo strašljivo na trenutke, vendar vredno in lažje, ker sem imela ob sebi pravo podporo. 

S to transformacijo in novim zavedanjem sebe pa je prišel hkrati tudi popolnoma nov smisel vsega. Smisel življenja in smisel podjetništva. O tem pa sem se več razpisala v blogu: Podjetništvo in duhovnost.

Vabljen/a k prebiranju.

Objem,

Anja

Deli blog s prijatelji!