Čeprav na spletu obstaja mnogo definicij kaj je to duševno zdravje, je moje mnenje, da je to precej subjektivna stvar. Torej, da ima vsak posameznik svojo definicijo in občutenje duševnega zdravja.
V tem blogu se bom izrazila o svoji verziji duševnega zdravja, v upanju, da še komu doprinese.
Sama bi duševno zdravje opisala kot stanje pretočnosti, flow-a v življenju, notranjega miru, notranjega ravnovesja, harmonije, predanosti svoji duši, jasnosti kam duša (lahko bi jo poimenovala tudi kot Višji Jaz, …) želi in življenja v skladu s tem. Da npr. v svoji komunikaciji, dejanjih do ostalih ljudi, živali, predmetov, … izhajam prav zares iz Sebe; iz miru, ljubezni, predanosti in hkrati nenavezanosti na to kar je zunaj mene. Duševno zdravje zame tudi pomeni, da zunanje okolje podpira moje notranje okolje in mu sledi, ne obratno. Da je med notranjim in zunanjim okoljem vzpostavljeno ravnovesje.
Torej, če povem na praktičnem primeru. Če se v življenju znajdem na precepu med dvema pomembnima odločitvama, pri katerih bi mi vsaka od njiju izpolnila določene potrebe (potrebe, kot so npr. varnost, podprtost, svoboda, ljubezen,…- bom dodala spisek potreb na konec bloga, v kolikor bi to potreboval/a), da imam takoj jasnost od znotraj, katera odločitev je bolj v ravnovesju s tem kar čutim in kamor želim (kamor želi moja duša).
Da sem pri odločitvi odločna in prevzamem polno odgovornost za pot, za katero sem se odločila, tudi v primeru, da lahko, da se bodo na tej poti pojavili določeni izzivi. Ob sprejemanju odločitve zaupam vase in svojo notranjo moč, da se bom z izzivi lahkotno soočila. To je zame en primer duševnega zdravja; da pri odločitvah sledim Sebi. Da ena stvar na katero se odprem, podpira drugo, vodi k napredku, da ovire vidim kot priložnosti in da je življenjska pot lahkotna, sproščena.
Drugi primer duševnega zdravja, ki se prepleta s prejšnjim je, da se zavedam svojih (dušnih) potencialov (npr. neomejene kapacitete ljubezni, sočutja, sprejemanja, …) in se konstantno trudim odpirati na njih. Na veščine ravnanja z njimi in izražanja le-teh. Da se ob odpiranju na nove kapacitete počutim varno, svobodno, sproščeno, podprto. Tudi če se pojavijo ovire, to ne zamaje zaupanja v svojo pot, oz. pot duše, notranjega ravnovesja, stabilnosti, miru, ampak vidim to oviro kot priložnost za rast in jo lahkotno transformiram v rešitev.
Zakaj je duševno zdravje pomembno?
Ker, iz mojega vidika, vpliva na vsa področja mojega življenja, oz. je prav duša tista, ki vodi potek življenja. Tudi če se pojavijo težave na npr. fizičnem telesu, na koncu, ob iskanju vzroka, pridem do podobne ugotovitve; da sem šla kontra Sebi, kontra svoji duši.
Kako pa najlažje pridem v stik z duševnim zdravjem?
Ker je življenje živo, se zgodi, da me občasno vrže iz svojega ravnovesja, oz. stika s tem kdo zares jaz sem in kam moja duša želi. Navedla bom par primerov, ki meni pomagajo se vrniti nazaj v stik.
- Izbira
Ena izmed rešitev zame, kako lažje pridem nazaj v stik je to, kakšen pogled na to, da me je vrglo iz stika, izberem.
Lahko izberem, da je to zame priložnost, da se še bolj približam sebi, iz tega pridem ven še močnejša, z še več volje, jasnosti ali pa se na drugi strani fokusiram na to, da mi Univerzum nalašč meče polena pod noge in vidim to, da sem v neskladju s svojo dušo kot svojo usodo.
Z vdanostjo v usodo sem si jaz v svoji preteklosti priklicala še več polen in nezavedno izbirala vrtenje v začaranem krogu. Danes iz izkušenj vem, da imam izbiro, da lahko izstopim iz začaranega kroga in zavedanje, kako pomembna je ta izbira.
- Skrb za fizično in mentalno telo
Zdravo fizično in mentalno telo vidim kot čudovito podporo duševnemu zdravju, prispevek k svoji celovitosti. Z bistrim umom in zdravim fizičnim telesom se lažje odzovem pobudam, ki jih duša izraža, ko želi napredovati. Za njiju se trudim skrbeti na različne načine:
- z opazovanjem in poslušanjem svojih misli, svojega telesa
- s komunikacijo s sabo (preko pisanja v dnevnik, snemanja svojih misli s pomočjo snemalnika zvoka, …)
- s komunikacijo z drugimi (terapevtom, mentorjem, partnerjem, prijatelji,…)
- z izkazovanjem nežnosti, ljubezni do sebe (preko vadbe, hrane, masaž, …)
- s sproščanjem, umiritvijo (meditacija, stik z naravo, vrtnarjenje, …),
- …
Tukaj bi želela poudariti, da moja skrb za telo ni perfektna, se pa trudim, korako po korakom, vsak dan, četudi včasih čisto malo. Trud je zame najpomembnejši in je pomembno, da se ga zavedam ter da sem pri delu na sebi nežna do sebe.
- Skrb, da je delo na dušnem nivoju v ravnovesju z delom na avtentičnem nivoji
To zame pomeni, da ob delu na duševnem nivoju upoštevam fizičen svet, avtentični nivo. Da me ne odnaša v življenju, ampak, da ob stiku z duševnim nivojem hkrati ostajam prizemljena, aktivna, prevzemam odgovornost za svoje življenje (da imam zdrave odnose, znam postavljati svoje meje, sem aktivna, …) , ampak istočasno pa delam na nenavezanosti na to kar je zunaj mene. To ravnovesje z delom na avtentičnem nivoju dosegam s pomočjo metod iz transpersonalno kognitivne psihoterapije, s katero te lahko podprem, če začutiš, da bi si želel/a biti pri svoji rasti podprt/a.
- Spoznavanje sebe in sprejemanje tega, kar občutim/vidim (svojih potencialov)
Eden največji premikov do duševnega zdravja je bil, ko sem začela spoznavati svoje delčke, jih sprejemati in izražati. Tudi ego. Bolj kot sem ga razumela, mu dala prostor, da se izrazi (vendar se nisem “zakačila” zanj), bolj me je podprl pri napredku in ob vsakem novem procesu je šlo lahkotneje skozi. Ob sprejemanjem delčkov sebe, se je šele prav zares ustvaril prostor za pravi napredek. Prostor, da sem lahko sploh slišala, kaj mi duša govori in ji začela slediti. S terapijo, v obliki pogovora, lahko tudi tebe podprem pri širitvi kapacitete, da boš lažje prisluhnil/a sebi, v kolikor imaš na tem področju trenutno prisotne določene ovire, s katerimi se ne znaš/ne želiš sam/a soočiti.
- Premik iz miselnosti “jaz” na “mi”
Zavedanje, da se svet ne vrti le okoli mene ampak, da smo tukaj skupaj, je prav tako pri meni naredil premik naprej k temu, da sem iz zakrčenosti bolj odprla na sodelovanje, povezanost, podporo eden drugemu, … za čemer moja duša stremi.
- Hvaležnost
Stik z hvaležnostjo mene vedno znova pripelje do stika s Sabo in prispeva k ravnovesju v mojemu počutju, zato se večkrat skozi dan umirim in iskreno zahvalim Univerzumu za vso podporo in ljubezen, ki ju občutim.
- Branje duhovnih knjig/zapisov, poslušanje manter, molitve
Odkrivanje modrosti, spoznavanje globje resnice, … meni prav tako doprinaša k celovitosti in zdravju na vseh nivojih (torej fizičnem, mentalnem in duševnem). Se mi pa zdi, da je pomembno, da izpostavim svojo izkušnjo – dokler nisem prvo uredila svojega življenja, na fizičnem, avtentičnem nivoju, mi to ni prav zares dovoljevalo napredka, celovitosti v pravem pomenu besede. Kot ni mogoče napolniti že tako polnega kozarca, se v tem primeru zna zgoditi, da se je potem težje lotiti dela na duhovnem/ transpersonalnem nivoju.
Metod, s katerimi jaz skrbim za duševno zdravje, bi se našlo še nekaj, vendar verjamem, da ima vsak od nas svojo zgodbo in svoje načine, s katerimi neguje zdravje, če seveda to izbere. Bi se pa želela zahvaliti tistim, ki ste izbrali prebrati ta blog ali pa vsaj delčke tega bloga. Upam, da vam je doprineslo. Vesela bom vaših komentarjev glede na zapisano in prav tako vaših izkušenj iz dela na področju duševnega zdravja.
Objem,
Anja
Dodajam tudi spisek potreb, v kolikor bi ga potrebovala/a. Vir potreb je: https://zirafica.si/clanki/spisek-potreb/
Deli blog s prijatelji!