Lahko se zelo povežem s tem vprašanjem sledilke in frustracijami, ki se ob tem pojavijo. Želimo si mirnega plutja, nas pa non-stop nekaj meče ven. “A bo tega kdaj konec?” se lahko sprašujemo.
Na to vprašanje bom izključno podala svoj pogled. Magičnega recepta za to, da nas nikoli ne bi vrglo iz ravnotežja nimam in niti ne poznam v živo osebe, ki bi ga imela. Imam pa, iz lastnih izkušenj, recept za to, da ko nas že vrže ven ali nas želi vreči ven, da se tega hitro zavemo in se lahko hitreje vrnemo nazaj v ravnovesje. Ne po parih dneh, mesecih ampak po parih sekundah, minutah ali urah.
In ne na način, da svoje misli in občutke enostavno odrežemo, potlačimo, ampak, da te misli in občutke ozavestimo, sprejmemo, se nekaj iz tega naučimo in gremo naprej. Tudi, da ne obtičimo pri premlevanju in občutkih, ker to potem ni vračanje nazaj v ravnovesje.
V primeru, da ne gre drugače, kot da obtičimo v tem, je tudi to čisto OK – včasih enostavno ne gre drugače. Priporočam pa, da si ob tem (če se zataknemo) poiščemo nekoga zunanjega, ki bi nam znal objektivno pomagati, da pridemo sami do svoje resnice in lahko gremo naprej. Prej kot gremo naprej, prej zaživimo sebe nazaj v polnosti.
Iz mojih izkušenj igra tukaj pomembno vlogo naša notranja trdnost, stabilnost in še par drugih faktorjev, o katerih bom malo kasneje. V kolikor tega ni, zna biti, da nas zelo vozijo čustva ali naše misli. Tudi sama sem bila na tem mestu in se še vedno kdaj znajdem. Ni enostavno, niti približno. Ni pa tudi nerešljivo.
Čudovito mi je videti ljudi, ki so empatični, sočutni, ni mi pa najlažje se spominjati dni, kako me je kot empata “pokopalo”, tudi za več dni ali mesecev, ko sem bila prizadeta/ se čutila ranjeno. In ker ne želim, da se to dogaja tudi tebi, bom v ta blog strnila par svojih izkušenj/pogledov o tem kar meni najbolj pomaga se hitreje vrniti v svojo konsistenco, oz. jo ohranjati.
Včasih, če je izziv mil, je dovolj, da gremo čez ta izziv in se vrnemo v ravnovesje že kakšen sprehod v naravi, pravilno jogijsko dihanje, telovadba, objem, pogovor, meditacija, … včasih pa te stvari niso dovolj in nas ob izzivu pošteno “razmeče”. Naslednje točke so zapisane na primeru, da nas pošteno “razmeče”.
*Na voljo je predloga “Naravna metoda za odstranjevanje bolečin ob menstruacijah in čiščenje zastalih čustev iz maternice”, ki jo lahko naročiš TUKAJ.
- Pomembno je zavedanje, da smo sami odgovorni za svoj tok življenja
To pomeni, da sami dirigiramo ali smo v konsistenci ali ne ter koliko časa želimo biti iz naše konsistence. Od nas je odvisno kako zelo nas bo neka situacija vrgla iz tira in kako hitro se bomo vrnili nazaj v ravnovesje.
Npr. lahko nas iztiri, ko nas prizadane nam ljuba oseba. Njej/njemu lahko, da je čisto ravno za to kar se je zgodilo, mi pa zaradi premlevanja in objokavanja situacije “izgubimo” par dni svojega življenja. Nič narobe s tem, da smo prizadeti. Dobrodošlo, zaželjeno je, da čutimo, da si dovolimo čutiti, ampak pomembno, da se pri tem ne zataknemo.
Pomembno je, da preverimo; katera čustva se sprožajo, katere potrebe niso bile zadovoljene, kaj nam je bilo pomembno v dani situaciji (ne kaj je druga oseba delala, oz. kaj se je zunaj nas dogajalo – pomembno je, da se vedno obračamo k sebi) in ali se želimo sedaj drugi osebi izraziti ali pa je čisto dovolj, da smo sami prišli do spoznanj in se iz tega nekaj naučili za naprej. Za tiste, ki bi želeli bolje spoznati sebe, svoja občutja, potrebe,… priporočam delovni zvezek “Spoznaj sebe”, ki prav tako služi kot smerokaz, kako do več ravnovesja v svojem življenju.
- Vedno se obračamo k sebi
Na to sem se navezala že v prejšnji točki. Vse prevečkrat znamo za naše stanje kriviti druge, ki pa prav zares nimajo vpliva na to kar se dogaja znotraj nas. Vem in razumem pa, da zna pa biti to dostikrat lažje, kot se ozreti vase.
Vzroki, da nas nekaj prizadane, razjezi ali vrže iz tira so naši. Lahko mene iztiri nekaj, kar bi bilo eni drugi osebi smešno. Ker imam JAZ podlago, da me to iztiri in druga oseba te podlage nima. Lahko so pri meni ta podlaga določeni vzorci, ki jih druga oseba nima.
Zato se lahko najučinkoviteje in najhitreje vrnemo v svoje ravnotežje, da začnemo pri sebi raziskovati vzroke za neravnotežje. Namesto, da npr.: govorimo drugemu, da je nesramen, ker nas je prizadel, da raje pogledamo vase: “Kako to, da sem bila ob tem kar je dejal prizadeta?” Oz. da preverimo kako se počutimo ob določenem dejanju/besedah ljudi, ki so nas iztirile in kako to, da se mi tako počutimo ob tem?
Tukaj je zame tudi odlična praksa vizualizacija. Da si predstavljam sebe nazaj v ravnotežju in opazujem, kaj se vmes pojavi/sproži. Kaj mi preprečuje, da se vrnem v ravnovesje?
Tisto kar se pojavi kot posledica teh poizkusov razumevanja sebe lahko, da nam ni čisto vedno lahko pogledati/ ozavestiti ali pa da smo se s tem poskušali že večkrat spoprijeti in ne znamo čez – v tem primeru svetujem zunanjo strokovno podporo v obliki mentorja ali terapevta. V vsakem primeru je pomembno, da pridemo čez situacijo, do lahkotnosti, sprejemanja sebe, drugih, … in občutenja notranjega miru. Kar nas potem vrne nazaj v ravnovesje.
Tudi če obstanemo pri tem, da krivimo druge za naše stanje, je OK. Včasih razumem, da je težko videti čez, sploh če je bil trigger res močan. Je pa pomembno zavedanje, da s tem, ko ostajamo pri drugih, izgubljamo svojo dragoceno energijo, z njo hranimo druge in da s tem prav zares ne prispevamo k rešitvi svojega problema.
- Delamo na (ali negujemo) svoji notranji trdnosti, stabilnosti
Več kot je občutenja lastne stabilnosti, manj stvari nas zamakne in še to zamakne za res kratek čas. V zadnjem času sem precej delala na tem, na ranjeni moški energiji. Namreč ravno moška energija znotraj nas predstavlja to trdnost, stabilnost, fokus in iz mojih izkušenj, če je ta moška energija ranjena, je te lastnosti oteženo izražati. Torej biti že po naravi stabilna, trdna, …. in je v to potrebno vložiti nekaj truda.
Kako delati na ranjeni moški energiji, oz. če ni občutenja notranje trdnosti ali stabilnosti? Lahko zapišem samo lastne izkušnje; ob strokovni pomoči nekoga, ki dela tudi na duhovnih/transpersonalnih nivojih in ki se ukvarja z podporo pri transformaciji vzrokov za težave, ne samo z reševanjem posledic.
- Delamo na transformaciji vzrokov, ne samo posledic
Torej, ne samo, da gasimo posledice tega, da nas je vrglo iz ravnovesja, ampak, da delamo tudi na raziskavi vzrokov, zakaj do tega sploh pride. Torej, če opišem na primeru. Npr. da me oseba s svojimi besedami vrže iz tira in se razjezim. Ne samo, da gasim posledice, se ji opravičim za svoje dejanje ali pa grem popoldne spat, ker sem izmučena zaradi situacije, ampak, da tudi pogledam: kako to, da so me njene besede vrgle iz tira? Kaj napaja to, da me je ob njenih besedah iztirilo in se nato s tem soočim. Ker vem iz izkušenj, da to soočanje ni vedno najlažje, svetujem ob tem strokovno podporo, v kolikor je želja to predelati.
- Delamo na (ali negujemo) zaupanju ter prepuščanju
Več kot je zaupanja in prepuščanja, ki pa sta čisto lastnosti ženske energije, več se lahko potem tudi moška izrazi, pokaže. Če ni zaupanja in prepuščanja tej moški energiji, potem se ženska težko sprosti in deluje iz ravnovesja. Je lahko, iz mojih izkušenj, ves čas prisoten nek stres, premlevanje, drama, … in to ne prispeva k ravnovesju.
Torej, pomembno je stremenje za ravnovesjem med zaupanjem in prepuščanjem ter notranjo stabilnostjo, trdnostjo ter predvsem potrpežljivostjo med enim in drugim, da lahko lahkotno plujemo po našem življenju.
Kar se dogaja zunaj nas je samo pokazatelj tega, kar želi biti videno, sprejeto znotraj nas, da lahko gremo naprej in ostajamo v ravnovesju. Kar nas vrže iz ravnovesja je za nas priložnost, da se bolje spoznamo.
Kaj pa če sebe ne poznamo, kaj šele svoje moške in ženske energije?
Iz mojih izkušenj je pomembno, če si želimo ravnovesja in harmonije v svojem življenju, da se začnemo spoznavati, tudi na energetskem, duhovnem nivoju. Tako potem lažje prepoznamo kaj se dogaja v nas ob triggerjih in kako reagirati. Spoznamo kaj nas najučinkoviteje vrne nazaj v ravnotežje, ker za vsakega od nas so to različne stvari.
Mogoče ne najlažja stvar, se strinjam, ampak vsekakor vredna. Kaj ni najlepše kar lahko imaš v življenju, to, da spoznaš in imaš sebe? Da odkriješ kaj vse je možno zate? Da vidiš v katerih vseh situacijah lahko ti prevzameš volan svojega življenja in potuješ naokoli kakor želiš?
Vabljen/a k razmisleku in deljenju svojega mnenja/izkušenj. Kaj pa tebe ohranja v ravnovesju in ko/če te vrže iz ravnovesja: kaj tebe vrača nazaj k ravnovesju?
Objem,
Anja