Energija ne nastane iz nič in se ne izniči, o tem govori 1. zakon termodinamike. 2. zakon temodinamike pa govori o tem, da energija potuje in da se lahko transformira.
Kam želim zapeljati ta blog, v katerem bom povezovala fizično, mentalno in duhovno stanje z znanstvenimi dokazi? Prikazati želim vpliv čustev, kot energije, na nas in na druge. To, da so naša čustva energija in da se ta energija prenaša naprej ter lahko vpliva na druge, kakor tudi na nas, ko jo prejemamo od drugih, odvisno od zavedanja. Da energija iz čustev nizke vibracije (npr. iz strahu) ali “preživetvena” energija dodaja h kaosu, energija iz stanja miru, ljubezni ali “ustvarjalna” energija pa k rešitvam.
Bom začela s praktičnimi primeri. Ko sem se sprehajala s psičko, je do naju pritekla druga odrasla psička in se postavila pred mojo. Obedve sta bili v stanju pripravljenosti za boj, a istočasno mirni – nobena ni napadla. Tudi jaz sem bila mirna. Dokler ni prišla lastnica druge psičke in panična začela vreščati. V trenutku sta se psički spopadli. Takoj, ko se je vmešala s svojimi čustvi, je dodala sprožilec (energijo) za dramo.
Na srečo se je vse dobro končalo in sem se lahko iz tega nekaj naučila.
Živali in otroci so še posebno dojemljivi za energije, oz. izražanje le – teh, saj nimajo razvitih obrambnih mehanizmov. Odrasli imamo že razvite obrambne mehanizme, ki nam omogočajo, da lahko določeno čustvo potlačimo, zanikamo. Ker pa se energija ne izniči, to potuje naprej ali pa se prej ali slej to tlačenje nekje pokaže, ponavadi v obliki, ki nam ni najbolj všeč – v obliki bolezni, stresa, izbruhov v izražanju, …
Primer nenamernega pošiljanja svoje energije dojenčku. Ko pestujem kakšnega dojenčka in sem v sebi mirna, je vse OK. Takoj, ko občutim nek strah/ negotovost, dojenček začne jokati, oz. izražati prejeto energijo. Če otrok teh prejetih energij nima možnosti izražati in nima znanj jih transformirati, lahko to prav tako privede do kopičenja energij in bolezenskih stanj ali npr. kot v mojem primeru v otroštvu, do hiperaktivnosti.
Zakon termodinamike tudi pravi, da energija potuje tja kjer je je manjko. In dojenčki, otroci, ki rastejo, imajo vedno znova nove kapacitete, se učijo in črpajo energijo iz okolja, zato je pomembno, s kakšno energijo in zavedanjem pristopamo do njih.
Še primer pogovora z odraslimi. Če se v pogovor vmešam z besedami, ki so podkrepljene s čustvi, npr. jezo, strahom,… – bom k drami dodala samo še več drame. Če v pogovor vstopim mirna ali v sklopu pogovora transformiram energije znotraj sebe (npr. iz jeze v sproščenost) in se ne vežem na zunanje situacije, bo drama izgubila svojo moč in bo pogovor potekal v mirnem ritmu.
*Na voljo sta delovna zvezka “Prebudi žensko v sebi“ in “Spoznaj sebe“, ki ju lahko naročiš TUKAJ.
Čustva so energija.
In ta energija se ne izniči, lahko pa se transformira. Lahko potuje naprej in vpliva na druge negativno ali pa pozitivno, odvisno od tega, kakšno energijo pošljem, oz. iz kakšnega zavedanja in kako jo drugi zna obvladati. Jo vsrkava ali pa se nanjo enostavno ne nalepi. V zgornjih primerih sem prikazala primere, kako lahko energija potuje do psa, do dojenčka in do drugih ljudi v pogovoru.
Tukaj bi te želela povabiti, da sam/a preveriš ob kakšni situaciji, ki ti je dramatična, kako se ti takrat v sebi počutiš. Si popolnoma miren/mirna ali je prisoten nemir? Ali z notranjim nemirom rešuješ situacijo ali se stvari stopnjujejo, dokler nekaj ne poči?
Kar želim povedati je, da z notranjo dramo, ob kateri nimam samozavedanja, lahko ustvarjam še več drame zunaj sebe. Z samozavedanjem pa lahko prispevam k transformaciji energije in temu, da je moje notranje okolje umirjeno in posledično tudi zunanje. Da pogovori potekajo umirjeno, spoštljivo, da se stvari lahkotno razrešijo, oz. problemi odpadejo sami od sebe, da v službi prikličem k sebi stranke, ob katerih uživam v delu, imam ljubeč partnerski odnos, itd.
Po izpeljavah iz 2. zakona o termodinamiki iz strani fizika Ludwiga Boltzmanna, je bilo ugotovljeno, da je v naravi večje stremenje k neredu, kot redu, s ciljem napredka. In da nezavedne aktivnosti vodijo do še večjega nereda. Tukaj bi se spet navezala na to o čemer sem prej pisala. Da v kolikor nimam samozavedanja; če me vodijo čustva nezavedno ustvarjam samo še več nereda okoli sebe in v družbi.
Kako lahko transformiram energijo znotraj sebe in ne širim drame?
Tako, da delam na svojem opolnomočenju, samozavedanju in srčnosti. Ter, da svojo pozornost zavestno usmerjam iz čustev v zavedanje, iz uma v srce in da se s srcem odpiram na življenje. Da živim, delujem iz srca in samozavedanja.
Reševanje težav iz uma in čustvene napetosti dodaja k težavam. Mogoče na zunaj izgleda, kot da nekaj rešujem, ampak prav zares ne. Ni pristno, iskreno. Tudi če se npr. še tako trudimo za ljudi na zunaj, znotraj sebe pa potiskamo dol jezo, strah (energijo), … in delujemo v odnosih iz uma in notranjega čustvenega nemira, prenašamo v svojih besedah in dejanjih nezavedno naprej to energijo, ki jo z umom potiskamo dol (energijo jeze, strahu, …).
Naravno je delovati iz srca, vendar egu to ni vedno najbolj po godu
Ko v kaotičnosti usmerim svojo pozornost v srce in se povežem s tem kar je tam pomembno, dobim vse rešitve in usmeritve za svoje delovanje. Nastane popoln mir in tudi izhajam lahko iz tega. Transformiram energijo, ki je bila mogoče sprva kaotična. Ob tem ni dramatičnega čustvenega naboja, ki bi ga širila naprej, ampak mir, ljubezen.
Ker se um tega zaveda, da imam v sebi že vse rešitve, ki jih lahko najdem brez njega in izražam na povsem miren način, me ves čas želi spretno odvrniti od tega stika/zavedanja – namreč s tem ego izgublja svoje mesto/dramo/ pomembnost, na katero je tako navajen. Ob tem pa si pomaga tudi z čustvi, ki poskrbijo, da se včasih s težavo opolnomočim in vidim čez vso to meglo.
Ne želim svojega uma ali ega prikazati kot nekaj slabega, ker mi želi samo dobro, ampak ne zna drugače kot kakor je navajen. Zato je pomembno, da do njega pristopam z razumevanjem, ampak hkrati z zavedanjem svoje notranje moči, da se lahko v momentih, ki so zame izziv ali mi predstavljajo stres, ustavim, povežem s srcem in izhajam naprej iz srca (lahko bi govorila tudi iz duše, Višjega jaz-a, …).
Z opolnomočenjem, samozavedanjem in srčnostjo se odpre pot do rešitev in do možnosti transformacije kaotičnih energij znotraj sebe v energije, ki prispevajo k miru, redu v našem okolju in v družbi.
Hvala za tvojo pozornost! 🙂
Objem,
Anja